Zgodba o kozolcu na meji

objava: 07.December 2015



Številne pobude,dopisi in urgence, ki so trajale več kot dve leti, so končno dobile pozitiven epilog.
DARS je v začetku leta pristopil k obnovi kozolca na Obrežju, ki bo sedaj premaknjen na lokacijo ob avtocesti. Naša zgodba o kozolcu ima več plati, kakor jih ima tudi samo življenje ob meji.

7.10. 2013 smo naslovili na vse pristojne inštitucije pobudo, da se poišče ustrezna rešitev za objekt kozolec, ki se nahaja na območju MMP Obrežje. Naj še posebej poudarimo, da govorimo o lokaciji, ki je na/ob največjem in najbolj prometnem mednarodnem mejnem prehodu Republike Slovenije. Kar nekaj mesecev je bilo potrebnih do ugotovitve, kdo je lastnik, upravitelj, skrbnik. Po enem letu od podane pobude smo oktobra 2014 dobili v vednost predlog za izdajo soglasja o rušitvi. S predlogom se seveda nismo strinjali, še več: ostro smo mu nasprotovali.

»Kozolci so spomeniki, ki so širše priznani kot kulturna dediščina, zato verjamemo, da ni potrebno posebej omenjati, da gre za slovensko posebnost. Omenjeni kozolec res ni vpisan v register in nima statusa kulturnega spomenika državnega pomena, je pa za naše krajane in širše dragocen spomin na preteklost, na čas, ko so bila na območju vasi Obrežje še obdelana polja. »

Mediji in širša javnost so podpirali naš predlog za obnovo kozolca in nam pomagali opozarjati na nelepo sliko na "vhodnih" vratih v državo.

5. novembra 2014 smo prejeli odgovor Ministrstva za kulturo, ki ga je podpisala ga. Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino:

»V zvezi z nameravano porušitvijo ponavljamo pripravljenost strokovnih služb ministrstva in Zavoda za varstvo kulturne dediščine za aktivno pomoč v iskanju rešitve, ki bi ob zagotovitvi varnosti ljudi in premoženja na območju mejnega prehoda Obrežje omogočila ohranitev zadevnega kozolca ne glede na odsotnost instrumentov za njegovo varstvo v okviru veljavnih režimov. Menimo, da k temu zavezuje tudi odločna podpora ohranitvi, h kateri poziva Krajevna skupnost Jesenice na Dolenjskem in ki v najbolj jasni maniri udejanja načela javnega interesa varstva kulturne dediščine in njene varnosti za družbo, kot jo opredeljujeta Okvirna konvencija Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo in Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1).«
Iz navedenega dela odgovora je razvidno, da ima pobuda lokalne skupnosti za ohranitev kozolca svoje zakonske temelje in institucionalno podporo.

Kozolec je v času od prve pobude do sprejete pozitivne odločitve omagal in se popolnoma zrušil.

A ta odgovor Ministrstva za kulturo nam je vlil novo energijo: pridobili smo vsa potrebna soglasja, izpolnili vse zahtevane pogoje in se lotili njegove obnove.
Ob koncu leta 2015 bo naš kozolec zaživel na novi lokaciji in v novi podobi.

Rajka Križanac