Proščenje na Jesenicah 2018

objava: 26.Julij 2018

Proščenje na Jesenicah 2018

Leto 2018 je evropsko leto kulturne dediščine. Kulturna dediščina je del našega okolja in družbe. Z nami je povsod: to so arheološke najdbe, stavbe, zidovi, obrti,  njen vonj veje iz običajev in veščin ter druge nesnovne dediščine, je v zgodbah in pesmih naših dedkov in babic. Povezuje nas in bogati s svojo raznolikostjo. Povezala nas je tudi tretjo nedeljo v juniju, ko so Prostovoljno gasilsko društvo Obrežje, Turistično društvo Jesenice na Dolenjskem, Kulturno umetniško društvo Slavček z Velike Doline in Krajevna skupnost Jesenice na Dolenjskem zbrali krajane na prireditvi, s katero nadaljujejo stoletno tradicijo druženja  krajanov. Tako ohranjajo  izročilo, ki so ga prejeli od svojih staršev in s katerim so odrasli na vasi.

Tako je na nedeljo ob prazniku Marije Magdalene naš kraj preplavil vonj "šnit" in okus "gvrca" pa drugih kulinaričnih dobrot, s stojnic so nas vabila lectova srca, raznovrstni spominki in še marsikaj. Živahno pozdravljanje ob srečanju s sorodniki, znanci, prijatelji  nas je napolnilo s prijaznostjo, podarjeno lectovo srce je pridalo vesel nasmeh. Bil je dan, ki se ga ne izpusti, dan, ki ostane zapisan v srcu.
 
Nedeljski program so z ljudskimi pesmimi pod taktirko Ignaca Slakonje začeli člani KUD Slavček z Velike Doline. Potem se je predstavil na harmoniki učenec OŠ Velika Dolina Matej Franko, ki je doma s Podgračenega. Matej je uspešno zaključil šolanje v Glasbeni šoli Brežice.
 
Programu ljudskih pesmi so se pridružili gosti - Moški pevski zbor Kapele. Zbor je nastal leta 1920, torej deluje neprekinjeno že 98 let. Skozi ta častitljiva leta se je na čelu zamenjalo kar 12 zborovodij in izmenjalo veliko število pevcev. Zbor od leta 2011 s krajšo vmesno prekinitvijo usmerja operna pevka in profesorica petja Mihaela Komočar Gorše. Zbor je že nekaj časa redni predstavnik domače občine na območnih pevskih revijah, v zadnjem obdobju pa tudi na regijskih tekmovanjih, od koder vitrino bogatita bronasto in srebrno priznanje.
 
»Nekje je pot, nekje je sled, ki pelje te v davnino let. Čas … oh, čas … teče, beži mimo nas in nam zapušča spomine«.