POHOD PO OKUPACIJSKI MEJI

objava: 14.Junij 2013

V soboto 8.junija sta Krajevna organizacija Društva izgnancev Velika Dolina in Krajevna skupnost organizirali tudi ob sodelovanju KS Jesenice že 6. pohod po okupacijski meji NDH-azije. Tudi letos se ga je udeležilo lepo število pohodnikov iz obeh krajevnih skupnosti in kot leta nazaj tudi skupina Slovencev iz Zagreba.

Pohod je krenil iz Nove vasi, čez Rajec do Brezja, kjer so se s prigrizkom in dobrotami za odžejanje še kako dokazali domačini Brezanci. Po pavzi pot preko Ponikve do Pisank, kjer je na ostankih nemške mejne opazovalnice spominska plošča na te dogodke. Pohodnike je nagovoril v imenu organizatorja predsednik KS Velika Dolina in Društva izgnancev Marijan Žibert s krajšim nagovorom in jih za tem povabil še na zaključni piknik, kjer je ob prijetnem druženju in obljubi, vidimo se tudi naslednje leto, minil kar lep del sobotnega popoldneva.

O tem, da je bila Slovenija v času 2. svetovne vojne okupirana tudi s strani takratne NDH (Nezavisne države Hrvaške), ni bilo za časa Jugoslavije nobenih javnih podatkov. O tem se najbrž ni smelo govoriti. O tem niso slišali nič tudi študentje, ki so študirali zgodovino na Ljubljanski univerzi.
O tem sta v letu 2005 prvič javno spregovorila novinar Ljubljanskega dnevnika g. Sečen in tajnik KS Velika Dolina g. Hedl, ki je kasneje do konca leta 2008 s sošolcem zgodovinarjem prof. dr. Petrom Pavlom Klasincem iz hrvaških in nemških arhivov zbral 26o dokumentov in 15 zemljevidov o tek okupaciji.

Pomembna so naslednja dejstva:
1. Hrvaška (NDH) je s soglasjem Nemčije in Hitlerja že 25. maja 41 dobila soglasje za okupacijo tega dela Slovenije, ki jo je začela s prevzemom vasi Jesenice na Dolenjskem, Obrežje, Nova vas, Bregansko selo, del Rajca, polovico Perišč in vas Gramci – danes Čedem.
2. Uradni list NDH objavlja »Zakonsko odredbo« o formiranju nove občine že 27.9.1941, ki jo podpisuje dr. Ante Pavelič in drugo »odredbo« o pripojitvi teh vasi Kotarskemu sudu Samobor z datumom 13.oktober 41. Že drugega decembra istega leta ustanavljajo novo pošto Bregana, v katero so že vključena vsa ta okupirana naselja.
3. Znani so podatki, da je v NDH pristalo 233 vaščanov Breganskega sela, 186 iz Jesenic, 87 iz Nove vasi, 113 iz Obrežja, 8 z Rajca, 24 iz Čedma in približno 180 iz dela Bregane – slovenska stran. (podatki iz uradnih popisov prebivalstva iz leta 1942).
4. Vsi otroci so morali v šolo v Lug pri Samoboru in se učiti hrvaško.
5. Osnovni dokument za to izmenjavo in primopredajo nismo našli. Je pa verjetno v vojnem arhivu v Beogradu, kamor pa nam takrat niso dovolili vpogleda. Najbrž zaradi razpada Jugoslavije in ker so v njem še arhivi o dogajanjih v Hrvaški in Bosni..
6. Govori se, da so Nemci te vasi dali Hrvatom za grad Mokrice, katerih lastnica naj bi bila hrvaška nadbiskupija. Nemci bi tako v najjužnejšem delu okupiranih območij imeli svoje oporišče in šolo za podoficirje, kar je uradno tudi bilo. Uradnih dokumentov s podpisi pa takrat nismo našli ne na Hrvaškem, ne v Berlinu, dostopa v beograjske arhive pa nismo dobili. Ta naloga čaka morda še koga drugega.

Franc G. Hedl